CAC Trbovlje

Kaj bi lahko počeli zadnji dan dopusta? Hmm... šli na pasjo razstavo. Pravzaprav smo razstavljali Lori, ki je trenutno bolj oranžne kot rdeče odlakana.

Tudi bratec Žak in sestrica Terra so bili v ringu. Lori je bila seveda zelo navdušena nad družbo, celo preveč, tako da je bila zelo nemirna v ringu...

Dobila je oceno prav dobro. Naj bi imela prekratke sprednje tačke :D ..ups ne, potem si je sodnica (Lidija Okleščen) premislila in to prečrtala in napisala, da nima sorazmernih kolen s tlemi :D

Kdo bi lahko to razumel? Sicer je bil razstavni prostor na precej neravni travnati podlagi, ocene pa zelo subjektivne, na žalost.

Ampak Lori sedaj večkrat spomnim, da naj ne hiti tako, ker ima prekratke nožice :)))

Žak in Lori

polsestrica Chica

Lepotička Terra, ki je dobila PRM. Bravo!!!

Look who is back...

Uživali 300/h :)) Ogromno kužkov, različnih pasem. Lori se je igrala vsak dan z drugim (enkrat je pri tem tudi padla s pomola v marini)... in plavala in plavala... Pasla je tudi ovce po plaži, vohala za fazani in zajci...

Na otoku pa še vedno mir, tišina in zelo malo turistov :P

Annaberg pri Salzburgu

Lori je bila prvič v tujini in to brez potnega lista (pozabili smo ga doma). Šli pa smo na obisk k prijateljem, v 500 let staro hišo (vikend), ki se nahaja v prelepi vasici Annaberg pri Salzburgu. Vasica je kičasto lepa, pravzaprav zelo urejeno smučarsko središče.

Še predno je Lori stopila z avta, je v naš avto že lezla Stella belgijska ovčarka. Lepšega sprejema si ni mogla zamisliti, psički sta se ves čas igrali in podili ena za drugo. Poleg tega pa je imela Lori še otroške oboževalce, ki so komaj čakali kdo jo bo lahko peljal na sprehod.

Edino vreme je bilo kislo. Naše hribarjenje je tako odpadlo, saj ni in ni nehalo deževati. Zato smo šli do bližnjega ledeniškega jezera obdanega z 3-tisočaki. Nice :)) Mali Bohinj. Tam je tudi diving center, voda je kristalno čista, vidljivost 30 m, predvidevam pa da potapljanje brez suhe obleke ni humano :)

Na koncu pa še na pečeno postrv (iz tega jezera), narejeno na maslu. Lori nas je spremljala povsod, nekateri pač ne komplicirajo, če je pes v gostilni... Defenitivno vredno obiska, kjub slabemu vremenu :)

Plakat

VURS je začel z akcijo"Moja žival, moja odgovornost". Kakorkoli jumbo plakati so obešeni po celi Slovenji in že nekaj ljudi je vprašalo, če je gor Lori. Ker nisem vedela o čem govorijo, sem šla pogledat....

No, res je en simpatičen red tri pes gor, precej podoben Lori, ampak po ušesih sodeč Border Collie :)

Kamniški vrh

Včeraj smo bili na Kamniškem vrhu (1259 m). Lori je bila seveda spet gor prva, kjub temu, da pot ni ravno za sprehode.

Vzpon je precej hiter, saj se dviguješ po razmeroma strmem pobočju. Mi smo šli gor po grebenu, so pa še druge poti seveda.

Razgled je čudovit. Le Sv. Primož, kamor hodimo ob sobotah, je izgledal nekam zelo, zelo majhen :)

Kamniški vrh

Krvavec

Sv. Primož in Velika planina

Vrt na Kolpi

Pa smo spet plavali :) Za spremembo.
Kolpa ima pač dve pomanjkljivosti:
- je razmeroma daleč
- težko najdeš kakšen samoten prostor, na katerem ne piše PRIVAT in ima dostop do reke

Kakorkoli po iskanju primernega prostora (tudi za psa) sem se odločila za že preizkušeno varianto in sicer naselje Vrt, kjer je bil včasih mlin (hiška še stoji), tudi nekaj sence je tam in bolj malo ljudi.

Najprej sem mislila, da bo plaval samo pes, a sem kmalu ugotovila, da je temperatura vode primerna tudi za mene :)
Nakar sem ugotovila, da pes plava hitreje kot jaz... hmm... in mi potem leze na hrbet... da krempeljčkov ne omenjamo...
Kadarkoli me je Lori tako dohitela je splezala v naročje in počivala :) S tem , da jaz nisem imela vedno tal pod nogami in sem plavala z njo v naročju do najbližje plitvine...
Bo še zanimivo na morju :))
Fotkič pa je počival doma, zato ni nič slikic.

Menina

Tokrat pa na Menino planino in to iz druge smeri (ker smo bili že včeraj na sv. Primožu).
Prejšno leto sem šla gor iz Gornjega Grada. Pot je bila večinoma po gozdu, šele proti vrhu se odpre pogled. Predvsem pa je pot zelo dolga, dobri dve uri in dolgočasna....

Včeraj pa smo šli gor iz Tuhinjske doline, pri bencinski črpalki zaviješ levo in potem vse do Biba planine. Od tam do vrha pa ni daleč (3km) in pot je precej položna. Primerno za družinski izlet.

Je pa ta stran mnogo bolj zanimiva in barvita. Pasejo se konji, ovce in krave. Veliko blatnih jezerc in travnikov.

Lori je prišla na svoj račun, kar se tiče divjanja. Nazaj grede smo srečali še prikupno mešanko, prav tako polno energije in pripravljeno za divjanje...