Rally Obidience

Z Lori sva uspešno opravili še izpit iz RO2. Proga je bila postavljena samo za naju, saj sva bili v dvojki edini. Začela se je z vijuganjem med igračami, sicer pa je bila proga precej statična. Od ovir sta bili miza in slalom.

Lori si je statičen del proge popestrila s prevali, ker mi niso bili všeč tisti v desno smer, je poizkusila še v levo :) Tokrat uspešno in sva lahko nadaljevali pot skozi cilj :) sicer so nama za kreativnost pozabili pripisati dodatne točke :D

Tekma in izpit

Tale junij je poln presežnikov, na vseh področjih, samo časa ni nikoli dovolj…

Včeraj se je na KD Domžale odvila še ena mednarodna agility tekma. Malce nam je zagodlo tudi vreme s plohami. Zadnjih 12 tekmovalk je imelo pogoje za tek bolj podobnim tistim na Rock Otočcu kot takšnim, ki bi morale biti na poligonu. Tako je bila podelitev pokalov z zamudo, šele ob 19h. Slikce iz tekme so tu in tudi tu, prispevek pa je bil na Val-u 202 in na TV.

Predvideno je bilo, da se tudi z Lori udeleživa tekme, vendar ker je očitno ta teden imela že preveč drugih stresnih dejavnikov, kar se je poznalo na njenem vedenju in koncentraciji, sem se odločila, da bo tokrat počivala doma (medtem ko meni to nikakor ne uspe), jaz pa sem bila ob 7:30 že na poligonu (oz. tam nekje okoli)...

V sredo smo tudi končno dočakali še izpitni dan za Rally Obidience. Kužki iz naše skupine so bili kar precej zadržani, saj smo imeli dan prej, v torek, še zadnji trening v največjem dežnem nalivu, posledično so sledili protesti ležanja in sedenja v mokri travi… Tudi proga nam ni bila kaj v pomoč, saj je bila precej monotona..sedi, prostor, prostor, sedi, sedi… ni bilo ne mize, ne tunela. Edini hop so nam dali že takoj na začetku. Kljub vsemu nas je večina uspešno opravila izpit za RO1. Na koncu so kužki od kluba dobili še Kongove igračke, vodniki pa smo se že najavili za jeseni, ko bomo družno trenirali za RO2.

Važička z novo igračko

Good dog

No, pa smo ga spravili pod streho. Izpit za BBH, namreč. Že napovedanega so nam prestavili na dan izpita in sicer uro pred izpitom. In potem naj bi bil v petek in potem je bil v nedeljo…
Se mi zdi, da se je kužkom kar poznalo, saj smo bili že vodniki malce naveličani od vsega čakanja in prestavljanja, kaj šele psi, ki so dolgočasne vaje ponavljali v nedogled….

Z Lori sva dosegli 95 točk. Sodnik je strogo odšteval točke za vsak odmik od noge in dodatno pomoč, nasploh pa je bil zelo korekten. Tudi Lori mu je bila všeč in je rekel, da prvič sodi avstralskega ovčarja.

Na Lori pa sem zelo ponosna (itak), saj je iz ene hiperaktivne kosmate kepe, ki ni bila pri miru niti sekunde, postala umirjen pes, ki zna poslušati in narediti kar zahtevaš ter ima veliko energije za delo. Hmm.. še pred dobre pol leta, ne bi verjela, da je kaj takega mogoče ;)

Šlo je že tako daleč pri njeni pridnosti, da sedaj že dobivam ponudbe, če bi zamenjala psa, ker bi vsi imeli tako pridnega.

Hja, nič ne pride samo od sebe. Je že res, da je v Lori vloženo veliko dela in ni mi žal nobene minute, saj je vse 3x povrnjeno.

Good dog, indeed ;)