Včeraj smo se z Lori odpeljali na pašno preizkušnjo v Sheepdog Isontino v Italiji. Zelo prijazna in energična Martina je razložila vse podrobnosti in značilnosti o pašnji ovac ter pastirskih psov.
Za prvič je Martina predlagala, da gre z Lori sama v ogrado, da spodbudi njen nagon. Hja in sta šli….pa ne prav daleč. Lori se je postavila k ograji in gledala mene, Martini je kljub prijaznemu klicanju in ovčkam naokoli ni uspelo spraviti stran od mene, dokler ji nisem rekla naj gre, vendar se je takoj vrnila nazaj k ograji, tako da sem se jima v ogradi pridružila še jaz.
Mislim da Lori ni bilo čisto jasno kaj se gremo. Sicer pa sva bili pohvaljeni za »very good relationship« :)
Drugi krog sva bili z Lori v ogradi sami in kakor je razložila Martina, je bilo tokrat čisto drugače. Lori je že začela razmišljat z glavo. Postavila se je na drugo stran od mene, tako da sva držali ovce na sredini, dokler se niso zagozdile pri ograji, potem se nam je pridružila še Martina. Z zunanje strani pa sta pasla njena borderja in eden prav nesramno ugriznil ovco za taco (kar sicer ni nič neobičajnega)… in tako smo bojda osvojili že prvo lekcijo.
Sicer je iz tega nastal tudi en filmček, vendar je kamerman tako zavzeto opazoval, da je pozabil snemati in so izseki šele proti koncu obeh rund…
Kar se mi je zdelo zanimivo, da psi pašnje ne pozabijo, tako da tudi če prideš drugič npr. šele čez dva meseca pes ne pozabi (medtem ko je treba ostale stvari agility, obidence) kar naprej ponavljati.
Lori je prejela en kup pohval, najbolj je presenetila z svojo umirjenostjo, saj ni zaganjala nobene evforije, ni lajala in se zaganjala v ograjo, kar je po Martininih izkušnjah precej neobičajno za to pasmo. Tudi do ovčk je bila precej spoštljiva. Kakorkoli , naš »good balanced dog« je tako opravil preizkušnjo in pokazal, da je "ready to work" ;)
