Veliki vrh (Košuta)

Pa smo šli, spet po službi (delamo sicer do 16h)... na Veliki vrh (Košuta) 2088m. Prvi 2-tisočak za Lori :)

Vozili smo se po super razbrazdani makedamski cesti (v opisu poti sicer piše, da je cesta primerna le za terenska vozila), kjer smo pustili avto. Iz parkirišča do Kofc naj bi bilo pol ure in potem še 1h 45 min do vrha. Naš skupni čas je bil 1h 25 min. Pridni :))

Planina na Kofcah je lepa. Spuščeni konji, krave, koze, tudi vietnamske prašičke je bilo opaziti.

Pot proti vrhu, pa se malo vleče. Ponekod so tudi varovala. Lori je kar skakala na skale, tam kjer so bile malo višje. Na splošno pa je bila polna energije in je skakala vse naokoli...

Na vrhu so bile ovce. Lori sprva ni kazala nobenega zanimanja zanje, že ko sem jo hotela pripeti z vrvico, pa jih je prestavila na sosednji, nižji vrh. V bistvu so se umaknile kar same, tako smo imeli prostor samo zase :))

Ker je bilo oblačno, kam daleč ni bilo videti. Je bila pa vseeno mogočna avstrijska stan hriba. Lepo. Vračali pa smo se po temi...

Lori na vrhu.

Pogled iz vrha.

Prestavljene ovčke :)

Debni vrh

Takoj, ko je zjutraj prenehalo deževati, smo šli na Debni vrh pri Zalogu. Manjši hribček, ampak v primerjavi s Šmarno lepši in manj obljuden. Krajani kar dobro skrbijo za pot in okolico. Nekje na sredini so sedaj postavili mizo in klopi okoli, kot za piknik v gozdu :)

Vse naokoli je polno opozorilnih tabel, ki so jih narisali otroci. Res super idea in škoda, da nisem imela fotkiča sabo. Kakšne so za poslikat.

Je pa Lori izjemno mirna potem doma, ko se takole zdivja. Kavč princeska...

Šmarna, aglity in plavanje

V četrtek je bila Lori prvič na Šmarni gori. Ker ni bilo pretirane gneče, je bila skoraj ves čas spuščena. Uživala :) Tudi jaz sem bila letos prvič gor, saj mi je sv. Primož nekako bolj všeč, zato me vidi bolj pogosto ;)

V petek pa je bil agility oz. naj bi bil. Ker nismo našli ključev od zabojnika, kjer hranimo vso opremo, smo šli na sladoled oz. pijačo. 9 psov, lokal pri bazenu Domžale. Prijazni:)

Danes se je Lori kopala v kampu pod gradom Žužemberk. Voda je imela +15°C ampak polnega avtobusa Čehov to ni motilo, plavali in čofotali so v Krki, kot da bi bili na morju. Brrr...

Džukec

Danes pa smo se takoj po službi, z sodelavci odpravili na Zelenico pri Ljubelju. Lori je šla seveda z nami.
Namen je bil skrajno resen, pridobiti žig za v planinsko obhodnico :)
Jaz je sicer nimam, ampak mi je bil všeč namen :))
Lori vidno pridobiva na kondiciji, doma je še cel večer norela za žogo...

In dobila je nov enodnevni vzdevek "džukec".
Džukac/m oz. džukela/ž naj bi se reklo psom v srbščini/bosanščini. Mi smo to malo poslovenili in je postala "džukec" :)))

Džukec :)

Vikend

Pa je še en lep vikend za nami :)
V soboto dopoldan smo bili na Sv. Primožu, popoldne pa sva z Lori mahnile še za Savo, kjer se je naplavala in dobila prijeten vonj po... mokrem psu :)

Nedelja je bila rezervirana za Slivnico. Lori je uživala med konji in kravicami pa tudi nekaj kužkov smo srečali. Nekateri pohodniki so celo prepoznali pasmo :)) Lori ni bila prav nič utrujena, pravzaprav je bila en divjakec, ko smo se vračali po poti navzdol...
Popoldan pa še pasje kopanje v Močilniku :) Kaj čmo, poletje je tu :P

Billy, Lori in jaz

Pa smo se peljali, skupaj. Billy, Lori in jaz, vsi v mojem avtu in sicer iz klinike 300 kosmatih, kjer je bil Bilči na pregledu. Namreč zadnje čase kar pogosto obiskuje veterinarje :( Resda je star že 10 let, vendar svoja leta uspešno skriva, tako po obnašanju kot z izgledom :))

Že nekaj časa ne more noben vet ugotoviti zakaj se mu nikakor ne pozdravijo razjede v ustnih kotičkih, pa smo probali že marsikaj... V glavnem gre za neke bakterije, sedaj je na antibiotikih in upam, da bo kmalu kot nov.

Ugotovila sem, da spravim dva, ne tako majhna boxa v moj avto (na sedeže). Billy-ja spredaj, Lori zadaj. Lori je med vožnjo spala, Billy je gledal ven.

Ko pa ustavimo avto in gremo ven, je zgodba ravno obratna. Lori nori kot zmešana, Billy gre spat. Užaljen. Ampak bolj zdrav :)

Billy the CAT

Dopusti

Sprehod po Tivoliju in Rožniku je bil za spremembo pravi užitek :) Nikjer nobenega.
Se pozna, da so Ljubljančani na dopustih.

Tudi mi gremo na dopust. Prav kmalu. Pravzaprav se jaz vračam tja po štirih letih. Upam, da je vse ostalo tako kot je bilo. Perfektno, samotno in toplo :) Tudi Lori bo všeč, ker tam ni prometa, tudi kolesarjenje je prepovedano :))

Velika planina

Smo se hladili tam gori. Dejansko je bilo čez dan +15°C in nizka oblačnost, z občasnim prebojem kakšnega sončnega žarka.

Na Veliki planini pa polno krav in človeških nabiralcev. Nečesa. Vsi so hodili z belimi PVC vrečkami, polnimi nabranih različnih cvetov. Ni jim bilo nič nerodno skakati kravam pod noge in jim odžirati hrano :)

Morda pa so samo ljubitelji narave, ki bodo glede na količino kmalu porušili eko sistem tam gori.

Kravice pa so precej radovedno gledale psa in ga na vsak način hotele pogledati od blizu. Pes se ni strinjal in je hotel imeti vse na varni razdalji... Vendar smo prepričali Lori in je poduhala par kravic čisto od blizu :)

Žuže

Aja, pes nima alergije. V smrčku je imela seme od neke trave in ko se je zadeva nabrala, je z enim večjim smrkljom očistila vse dihalne poti :))

Imam pa jaz alergije na vse pikajoče žuže. Še dobro da živimo v močvirju, kjer jih je na tone.
V lekarni sem kupila tole, ki je kakor nekaj naravnega... Razen to, da dišim po limoni, drugega efekta ta zadeva nima :(

No ja, sam močvirje ima tudi svoje prednosti. Pes se vsak dan hladi v vodi. Sicer ne vem, če je kaj hladen potok, ker je pes kar skoz notri. Sploh ne gre ven, razen če jo pokličem.