Tokrat smo se odpravili na 1026m visok Ermanovec. Drugače ga večkrat obiščemo poleti, saj pot poteka ob hladnem potočku in vzpon je po gozdu, tako da ni nikoli prevroče...
V tem času je v Matjaževi grapi prava zimska idila.
Planota pod vrhom Ermanovca, kjer stoji zvonik je bila skoraj čisto kopna, saj je sonce že pokazalo svojo moč... in tu sonca ne manjka, prav tako ne čudovitega razgleda, za katerega si na vrhu Ermanovca prikrajšan, saj ga skrivajo drevesa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar