Čelna svetilka

Z Lori sva včeraj testirali Petzl-ovo čelno svetilko TIKKA PLUS, ki jo je med drugim prinesel službeni Božiček :)

Izgled svetilke in traku je klasičen, kombinacija temno siva – črna barva. Teža z baterijami vred 78g. Namesto običajne žarnice svetijo 4 diode, ima 3 stopnje svetilnosti ter utripanje. Z maksimalno nastavitvijo je snop svetlobe do 32m, čas svetenja do 150 ur.

Včerajšnji pogoji so bili izjemno zahtevni: gosta megla, mraz in tema. Lokacija: gozd :)

Po vseh testih je svetilka najboljše delovala z varčno osvetlitvijo in nošena na zapestju. Pravzaprav mi kljub namenu »čelna« svetilka bolj odgovarja nošenje na zapestju, saj je tako mnogo bolj pripravna (ni potrebno sukati glave v vse smeri).

Na splošno je navdušila z svojo lahkostjo, dobro vidljivostjo, s širokim snopom svetilnosti ter vodoodpornostjo, kar je v teh dneh nadvse primerno.

Še en plus - izjemno dobro deluje na psa, saj je Lori hodila v snopu svetlobe in se kljub izredno privlačnim dejavnikom (srne) na razdalji 3m ni oddaljila :))

Slivnica

Danes pa je bil en super dan, sončen, topel in na snegu :)

Mojstrana

Cesta je splužena samo do konca vasi Mojstrana, tam se da tudi parkirat in nato je še 10km do Aljaževega doma, za vse navdušence :) Pot je slabo shojena, tako da gaziš po visokem snegu. Razen parkiranega avtomobila s Češko registracijo, ni bilo nobenega zanimanja za ta lep, zasnežen konec.

Ogrevanje

Najprej je bilo v stanovanju 24,8°C, potem smo zaprli vse radiatorje, razen v kopalnici in je bilo 23,7°C. Potem smo začeli čez dan puščati odprta balkonska vrata in sedaj je 23°C in ne gre več dol…

Pesotu je pa vroče in spije ogromne količine vode in potem smo veliko zunaj :)

Mislim, da če bi ljudje plačevali ogrevanje po porabi, v našem stanovanju ne bi bilo tako toplo. Pa tudi ozračje nad Ljubljano bi bilo hvaležno…

Namreč v prejšnjem stanovanju je bila temperatura 19°C in kljub vsem odprtim radiatorjem temperature ni bilo možno zvišati. So bili števci gor in manj razsipni sosedje ;)

Good dog

No, pa smo ga spravili pod streho. Izpit za BBH, namreč. Že napovedanega so nam prestavili na dan izpita in sicer uro pred izpitom. In potem naj bi bil v petek in potem je bil v nedeljo…
Se mi zdi, da se je kužkom kar poznalo, saj smo bili že vodniki malce naveličani od vsega čakanja in prestavljanja, kaj šele psi, ki so dolgočasne vaje ponavljali v nedogled….

Z Lori sva dosegli 95 točk. Sodnik je strogo odšteval točke za vsak odmik od noge in dodatno pomoč, nasploh pa je bil zelo korekten. Tudi Lori mu je bila všeč in je rekel, da prvič sodi avstralskega ovčarja.

Na Lori pa sem zelo ponosna (itak), saj je iz ene hiperaktivne kosmate kepe, ki ni bila pri miru niti sekunde, postala umirjen pes, ki zna poslušati in narediti kar zahtevaš ter ima veliko energije za delo. Hmm.. še pred dobre pol leta, ne bi verjela, da je kaj takega mogoče ;)

Šlo je že tako daleč pri njeni pridnosti, da sedaj že dobivam ponudbe, če bi zamenjala psa, ker bi vsi imeli tako pridnega.

Hja, nič ne pride samo od sebe. Je že res, da je v Lori vloženo veliko dela in ni mi žal nobene minute, saj je vse 3x povrnjeno.

Good dog, indeed ;)

Sneg je

No, pa ga imamo. Prvi jesenski sneg. Pri nas ga sicer ni zapadlo veliko, ravno toliko, da je za trenutek pobelilo travo.

Delovna nedelja

Namesto podaljšanega spanja v nedeljo zjutraj, sva se z Lori po dolgem času odpravili na poligon, kjer smo imeli društven izpit za BBH. Po dobrih štirih urah čakanja (bili sva kot zadnji na vrsti), sva ga uspešno opravili :)

Kar je še ostalo od svetlega dela dneva pa smo preživeli na Prevojah pri Lukovici, kjer imajo 4. ribnike, en del pa je tudi zaščiteno barje.

Prevoje IV.

Prevoje III.

My best friend

Danes pa je Frida dopolnila eno leto. Frida in Lori sta najboljši prijateljici. Lori je dobila seveda tudi vabilo na praznovanje :))

Frida je tipična predstavnica svoje pasme (obožuje vodo in ljudi). Je prisrčna, hiperaktivna labradorka, ki je po spletu okoliščin prišla kot komaj 6. tednov star knedeljček v nov dom (ki je v našem naselju).

Ko ju gledam takole zjutraj kako se igrata, ju je eno samo veselje. Tako enakovredni in usklajeni sta. Samo listje šumi pod njima, njuna igra je čisto tiha. Enkat se podreja ena, enkrat druga. Vse delata skupaj (hmm... tudi lulata hkrati).
Čeprav se nama je z Fridino skrbnico na začetku zdelo, da naju čisto ignorirata in da bi lahko pletli puloverje medtem ko se igrata, sedaj ni več tako. Kar naprej se med igro vračata k nama (in včasih dobita kakšen priboljšek), celo par vaj iz poslušnosti lahko izvedemo in ko jih pripnemo ni nobenega problema. Mirno sprejmeta najino odločitev in gremo vsak v svojo smer.

Vse naj naj Frida!

Nepisana pravila

Zdaj hodim v pasjo šolo brez Lori, namreč goneče psičke so v nekaterih KD-jih nezaželene. Skoraj tako kot neka kužna vrsta. Tudi z skupino ne smejo na vaje v urbano okolje (ki je izven vadišča), da se ostali psi ne zmedejo. Pravzaprav lahko pridejo samo na izpit, ker jim tam pravilnik KZS omogoča enakovredno udeležbo.

Dejstvo je, da v nobenem klubu nimajo v pravilniku zapisano, da je vstop na vadbišče gonečim psicam prepovedan in smatram, da je plod inštruktorjev (in posameznih klubov), ki delajo prevelike skupine, v katerih pride do kaosa, saj se inštruktorji nimajo časa posvetiti vsakemu posamezniku. Nas je bilo npr. tudi po 14 psov z vodniki v eni skupini (in en inštruktor), kjer psom posledično tako ali tako postane čakanje nezanimivo in začnejo vohljati po tleh, ne glede na ostale dejavnike... in potem so krive goneče psičke, mokra trava, pokošena trava, sumljivo poreklo na travi... samo vodniki in inštruktorji, ki jih premalo zaposlijo ne ;)

Je pa tako, da v naši skupini vztrajajo samo še tri vodnice z svojimi psičkami... hmm, kako čudno, ne?!?

Še dobro, da obstajajo tudi KD-ji, kjer imajo malo bolj jasne predstave kdo je vodnik in kdo pes in lahko goneče psičke nemoteno obiskujejo treninge agilitija ;)

Fobije

Kratek povzetek tujejezičnega članka o fobijah pri psih...

"Vzroka zakaj se fobije pojavijo pri psih (in ljudeh) zaenkrat še niso odkrili. Do njih pride iznenada in jih ni mogoče vnaprej napovedati.
Najbolj tipična in pogosta fobija pri psih je strah pred nevihtami (z grmenjem in veliko strelami), ki se običajno pojavi med 3 – 7 letom. Medtem, ko je najpogostejša fobija pri ljudeh, strah pred pajki.
Objekt strahu je ključnega pomena pri fobijah. Definicija fobije je prisotnost stalnega, ekstremnega in iracionalnega strahu. Fobije so usmerjene v nekaj, kar bi lahko psu predstavljalo potencialno nevarnost. Na primer »ločitvena tesnoba« se uvršča tudi med fobije in psu predstavlja nevarnost, da ostane sam doma, brez možnosti da poskrbi zase, če se njegovi lastniki ne vrnejo več domov.

Fobije pri psih se da v veliki meri omiliti, če že ne odpraviti in sicer s pravočasnim klasičnim pogojevanjem. Vedeti je treba, da se npr. strah pred nevihtami pojavi že veliko prej, kot se sama nevihta dejansko začne. Pes čuti, da bo nevihta že ob najmanjšem padcu pritiska v zračni atmosferi ali po oblačnem, zatemnjenem nebu. Enako velja pri ločitveni tesnobi. Psu naznani vaš odhod od doma že česanje las in ne obuvanje čevljev na poti ven.

Od tu izhaja obrazložitev zakaj je npr. dajanje priboljškov psu (ali igra) v času nevihte, da bi omilili strah, pravzaprav neuspešno, saj se strah pojavi mnogo prej. Bistveno je da opazujemo psa in zaznamo že najmanjše vznemirjenje. Ko pes preide v stanje, ko ima že močno povečane beta možganske valove (stanje vznemirjenosti in napetosti), je že prepozno, v takšnem stanju ni več zmožen učenja, zato je potrebno pravočasno zaznati že najmanjšo vznemirjenost in ukrepati (pogojevati) v tistem trenutku.

Raziskave pri beaglih so pokazale povišano raven cortisola (stresni hormon), ko so jih peljali nazaj na kraj, kjer so doživeli šok pred enim mesecem, kot so jo imeli na tisti dan, ko so bili šokirani.

S klasičnim pogojevanjem se da psa odvaditi lajanja in (ali) renčanja na obiskovalce, omiliti strah pred ljudmi in (ali) psi, ki so posledica nezadostne socializacije… Paziti moramo le, da je pogojevanje pravočasno, nagrada pa nekaj kar ima pes resnično rad."

Čoko

Je ime mladi psički, ki ima enake okrogle okice, kot Lori (kadar je vznemirjena).... in nasploh ji je malo podobna :)) Upam, da čimprej najde svoj dom, saj se trenutno nahaja v zavetišču.

Lori pa počiva. Iz Primoža smo prišli čisto premočeni, nekje na pol poti nas je ujel dež. To vreme deluje čisto aprilsko... Škoda le, ker je dan tako kratek.

Pesa je na splošno te dni bolj mirna. Ima tudi novega oboževalca, ga je spoznala na nočnem sprehodu. Malega mopsa, ki ni hotel več k svojim domov :))

Potem so ga prišli iskat še z avtom in ni hotel v avto in potem so trije moški (okoli polnoči) lovili hropečega psa po parkirišču, midve pa sva šli zasluženo spat ;)

Prazniki

Medtem, ko se je večji del Slovenije boril z dežnimi kapljicami in tudi hujšimi nalivi, je v čisto vzhodnem delu države sijalo sonce :) in to oba praznična dneva :P
Peljali smo se tudi po pravkar odprtem odseku pomurske AC. Osebno se mi ne zdi prav nič hitreje (je pa 20km dlje do cilja). Mariborska obvoznica ima veliko preveč semaforiziranih križišč v katerih čakaš...

Loritka pa kot sem sumila že nekaj časa... druga gonitev. Natančno pet mesecev po prvi. Bjah...

Podpeško jezero

Z Lori sva obiskali Jasno in njena aljaška malamuta (Chena & Honon) pri Podpeškem jezeru, kjer so doma.
Chena in Lori se poznata že iz male šole in tudi pri B-BH-ju sta v isti skupini. Tako da že od malega tiščita skupaj smrčke. Honon pa je simpatični, mali, puhasti podmladek iz Belgije.

Chena & Lori

Vlakec

Fehtanje

Blatna kopel

Angleška kraljica

Po vzoru Elizabete II. Britanske, se je tudi Lori odločila, da bo od sedaj naprej nosila klobučke :D

Kriški podi

Še en lep dan za izkoristiti :)

Že zjutraj proti Aljaževem domu v Vratih, ki bo mimogrede odprt samo še do petka in potem dve uri grizenja v precej strm hrib proti Pogačnikovem domu na Kriških podih.

Na najvišji točki pohoda (Dovška vrata 2180 m) je tale smerokaz in potem še spust do doma (pol ure), kjer je bila lepo vidna Trenta in jezera...

Ob poti je bilo malo snega, temperatura na tej višini pa +5°C. Razen kozorogov, ki so se brezskrbno sončili in pasli vsepovsod naokoli, ni bilo nobenega živega bitja :))

Ratitovec

Še en lep sončen dan, ki smo ga hoteli izkoristiti in smo se popoldan odpravili na 1667 m visok Ratitovec. Pot se je kar podaljšala, saj so bila dela na cesti (nov asfalt) in potem obvoz čez neko drugo vas do parkiriča v Prtovčah.

Zgoraj pa je bila megla, veter in mraz, občasno pa se je videl tudi kakšen sončni žarek :)

Jesen je...

Bohinj v jesenskih barvah

Kopanje v mrzli vodi.

Na poti pa smo srečali tudi....

...malo veverico :)

Tokrat so me najmanj štirje vprašali, če je Lori pasme Border collie. Hmm... ena izmed teh je bila celo lastnica borderke. Ko jim poveš, da je to avstralski ovčar, rečejo: "aja, saj to je vse isto"...

Ni isto, ni... Čez avstralca ga ni :D

Travniški dodatki

Pesa se je včeraj trkljala po sveže raztresenem gnoju na travniku, zvečer pa je imela kopel, da smo spravili dol vso umazanijo.

Danes zjutraj je bila situacija podobna :o) Že od daleč je zavohala, da je na travniku njena prijateljica labradorka Frida. Ko sta se našli, je sledilo divje norenje in trkljanje po travi... Na tem travniku je bila samo mokra trava, na srečo. Bo pa popoldan našla kakšen travnik z dodatkom, sigurno ;o)

Selitev

Vztrajno se bliža čas selitve… in gremo iz močvirja 1 v močvirje 2. Iz podeželja v mesto :(

Sosedje v mestu so prav krasni, po večini upokojenci, ko jih pozdraviš, ne odzdravijo ali zavzeto gledajo v poštni nabiralnik in se delajo, da te ne vidijo (gluhi so tako ali tako) ali te zaslišujejo, kdo bo tu živel, a pes tudi…. »samo toliko da vemo«.

Z Lori bova prav pogrešale travnike pred pragom (brez cest), naravo, konje, ovce… Predvsem pa bo potrebno najti kakšne nove pasje prijatelje. Resda tu ni tako veliko psov, a so vsi izjemno prijazni in družabni (prav tako lastniki). V mestu je tega več, samo je tudi več čudnih ljudi in agresivnih psov. Pa nov klub za agility bo treba najti…

Štunf

Ko je Lori včeraj popoldan lovila frizbi na bližnjem travniku, sem opazila, da ima zadnjo desno taco sumljivo rdečo... in res, tekla ji je kri iz blazinice. Meni je bila groza, nje pa očitno ni motilo, saj tudi šepala ni nič, še prav vlekla se je proti domu, saj zanjo sprehod še ni bil končan. Je bilo treba poduhat še milijon stvari prej.

V ambulanti so ji postrigli dlako in očistili rano, ki je bila velika za ene tri šive. Rana ni bila sveža, najbrž od zjutraj, zato ni bilo smiselno šivat. Je pa dobila Intrasite Gel in zaščitni ovratnik ter štunfko za na sprehod.

Zaščitno ovratnik smo takoj odmislili, saj ni nič lizala tačke. Štunfko je dobila gor za na sprehod, vendar jo je prvo minuto ko je bila spuščena izgubila.

Tačka je zdržala tudi divjanje z beaglico Šibo. Lori se dela se kot da ni nič. Kje je akcija?!

Čudno. Namreč, ko si je maček porezal blaznico, je bil dva tedna kot vreča krompirja na moji postelji...

Pasji štunf

Rojstni dan, tokrat zares

Eno leto :)
Danes sva imeli zares dolg sprehod po gozdu, zvečer (ob 20h) v pasjo šolo in še bolj zvečer (ob 22h) je Lori končno lahko pojedla svojo rojstnodnevno tortico :))

Blue je modro

Varianta 1:
- Lori je hotela postati blue merl

Varianta 2:
- barva parketa ji ni všeč in ga je hotela pobarvati na modro

Varianta 3:
- igrala se je "komisarja Rex-a" in je ravno dala "pasji odtis" v policijsko kartoteko

Pravzaprav je na mizici v dnevni našla kemik, s katerim sem jaz prejšni večer reševala križanke in ga razstavila na prafaktorje...

Praznovanje legla L

Včeraj pa smo malo predčasno praznovali prvi rojstni dan legla L v Kranjski Gori. Pohoda se nismo udeležili, prišli pa smo na torto za kužke in kosilo za človeške spremljevalce :)

Lori je bila seveda navdušena. Prišle so vse sestrice in oba bratca, skratka vseh sedem palčkov :)) Mama Ruby pa je zaradi ženskih zadev ostala doma...

Njami, torta :P

Chip in sestrica Missy

YOUR DOG

He is your friend, your partner, your defender, your dog.
You are his life, his love, his leader.

He will be yours, faithful and true, to the last beat of his heart.
You owe it to him to be worthy of such devotion.

CAC Trbovlje

Kaj bi lahko počeli zadnji dan dopusta? Hmm... šli na pasjo razstavo. Pravzaprav smo razstavljali Lori, ki je trenutno bolj oranžne kot rdeče odlakana.

Tudi bratec Žak in sestrica Terra so bili v ringu. Lori je bila seveda zelo navdušena nad družbo, celo preveč, tako da je bila zelo nemirna v ringu...

Dobila je oceno prav dobro. Naj bi imela prekratke sprednje tačke :D ..ups ne, potem si je sodnica (Lidija Okleščen) premislila in to prečrtala in napisala, da nima sorazmernih kolen s tlemi :D

Kdo bi lahko to razumel? Sicer je bil razstavni prostor na precej neravni travnati podlagi, ocene pa zelo subjektivne, na žalost.

Ampak Lori sedaj večkrat spomnim, da naj ne hiti tako, ker ima prekratke nožice :)))

Žak in Lori

polsestrica Chica

Lepotička Terra, ki je dobila PRM. Bravo!!!

Look who is back...

Uživali 300/h :)) Ogromno kužkov, različnih pasem. Lori se je igrala vsak dan z drugim (enkrat je pri tem tudi padla s pomola v marini)... in plavala in plavala... Pasla je tudi ovce po plaži, vohala za fazani in zajci...

Na otoku pa še vedno mir, tišina in zelo malo turistov :P